
Zakaj v LJ ni takega snega? Kje je naš sneg?
Ja točno! Kje je naš sneg? Saj se drugega človek ne mora vprašati, ko od jutra do poznega popoldneva včeraj vse skozi sneži in ko ven pogledaš, je snega lihk toliko, da so na travi majčkane lise snega, kaj je šele na cesti. Enkratne luže, snega pa seveda nič. Ah, to se lahko dogaja samo v LJ. Saj, če samo malo naokrog po sosednjih pokrajnah pogledaš, vidiš da že imajo nekaj snega. Zakaj ima lahko Dolenjska sneg, mi pane, Gorenjska, mi pa ne, …? Kaj pa smo Ljubljančani naredil, da nam nekdo zgoraj zamer in nam ne da snega? Sej mogoče bodo pomagale prošnje mojega mlajšega bratca. Saj on pa res moli za sneg. Ja saj je še majhen. Tako nam zadnjič razlaga, da je prosil za sneg sv. Miklavža, Jezuščka, Bogca, Marijo, Svetega angela varuha,… in še ni nehal naštevati. Ubožec, res si želi sneg (v velikih količinah), upam, da ne bo razočaran. Zato pa mora biti letos vsaj neka zmerna količina snega. Samo kaj, ko nam pa tako slabo kaže.

Tako verjetno moli zdaj večina malčekov, da bi dočakali težko pričakovan sneg.
Potem, ko ga pa končno tukaj vsaj malo zapade, pa ga nobeden ne ceni. Češ, da so z njim same preglavice in da nimamo od njega koristi. V denarju res ne, se pa v drugih stvareh čuti. Zelo je dober za zdravje, samo ne pojdite ga zdaj ven jesti, ker mislim drugače. Ko zapade zadosti snega, se to za kratek čas pozna v zraku, ki je tako bolj čist in lažji smoga, vendar traja to le nekaj časa. Saj takoj, ko zapade sneg, začnemo kuriti na polno in je kmalu spet isto. To je ekološka plat, zdaj pa malce bolj medicinska. Ko zapade sneg, ga moramo pač skidati, da se lahko sploh kam premaknemo, ko moramo nekam iti. Tako pač moramo prijeti za lopato in se zakopati v sneg. Medicinsko gledano je to dobro, ker malce premigamo mišice in si na mrazu krepimo odpornost. Če smo pa predolgo na mrazu in brez pravih oblačil in obutve, pa seveda doživimo ravno obratno kot boljšo odpornost. In na koncu še najpomembnejše pa je otroška igra. Saj je otroški smeh nekaj najlepšega, kar lahko človek doživi. Jah, tamali si ga pa res najbolj želijo. Verjetno zato, da bodo delali snežake, nakakšne igluje, snežene bunkerje in za vrhunec kepe. Ah, kdo še ni doživel kepanja? Tu pridejo spomini in se pričakujejo še novi. To bi moral biti šport! Tako kot šah.

Kepanje so do zdaj poznale vse generacije, pa bo to ostalo tudi za prihodnje rodove?
Ja, to je vprašanje, na katerega ni lahko odgovoriti. Saj tako močno se zadnje čase spreminja podnebje, da je vprašanje, če ne bo iz pozimi snežene pokrajne postala puščava. In tega smo mi in naši predniki veliki krivci. To so pač stranske posledice toplotne grede, bi nekateri rekli. O tem pa nam lahko veliko pove Al Gore, sploh v svojem filmu Neprijetna resnica, ki ga ravno slučajno danes gledam do konca. Je zanimiv in se Vam ga splač pogledati.

Odlomek iz filma.
P.S. A ni lep ta novi izgled Kolosejeve domače strni?
Zadnji komentarji