V spomin na dobrega človeka in velikega voditelja

23 02 2008

Nihče ni pričakoval, da bo smrt prišla tako kmalu. A smrt je neizogibna in nenadna. Vendar pogum nam daje misel, da bo rajnik živel še naprej nekje na boljšem. Tako nas je zapustil tudi dr. Janez Drnovšek, o katerem ni treba praviti koliko dobrega je naredil, saj bi moralo biti to vsem znano. Vendar, da bi se zagotovo spomnili vseh njegovih del, nas danes na to opozarjajo razni mediji. Tu je npr. kratek filmček o rajniku, ki ga nam je pripravil POP TV in ga že cel dan vrtijo. POVEZAVA


Res je izgubil bitko z boleznijo, a boj še ni končan. Zdaj boj nadeljujejo ljudje, ki so že prej sodelovali v boju in jih je on povezal skupaj ter mi. Ravno pot v boj, ki nam jo je on odprl in njegov pogum sta naša skupna dediščina, ki nam jo je on podaril. Tako gremo naprej mi in Gibanje za pravičnost in razvoj naprej v boj!

Ker sem dodal povezavo do filmčka, ki dokaj nazorno prikaže dela tega velikega človeka, ne mislim pisati o njem, vendar se mislim posloviti od njega, pa čeprav me ni poznal. Saj čutim dožnost, da se poslovim od tako velikega človeka. Tako da:


POČIVAJTE V MIRU DR. JANEZ DRNOVŠEK



Kdo bo deseti Milenij?

19 02 2008
Aha! Zanima me kdo bo 10 Milenij. Vendar kaj je milenij? In zakaj deseti? Ja milenij pomeni tisočletje, vendar se sliši toliko bolj dostojanstveno, mogočno oz. čarobno kajne? Torej se uporablja s časom? Vendar kaj ima čas z mano oz. z blogom? Enostavno merim “čas” bloga. Ponavadi govorimo o času v uveljavljenih časovnih enotah, vendar jaz tukaj ne gledam tako. Zame blog živi, samo, če ga vidi oseba, torej, če ni nikogar na strani, potem zame bloga ni. Ne štejem pa samo kolikokrat je bil blog obiskan v teh 6 mesecih (uuu, že pol leta je minilo) od nastanka, ampak tudi koliko različnih ljudi ga je videlo. Do sedaj ga je obiskalo 9,896 ljudi. Še 104 VAS manjka do 10 Milenija. Tako, da na lov pojdite za nazivom :P (kakor, da bo sploh kdo šel). Če pa poznam 10 Milenija, mu pa tudi častim pijačo. :D


Privat da prav javnemu

19 02 2008

Hm, ja! Prehitro sem se veselil. privat mi je danes povedal, da ima žal javni žal prav, po tem, ko si je pogledal poškodbo. Ah bom pa pač 1 mesec malce škrbast, potem pa še 1 let čakal na porcelan. Če drugo ne, bom zdaj vsaj v tem mesecu shujšal. Saj nekaj dobrega. :(



Imeti kamnolom v ustih

18 02 2008

Juhuhu, počitnice so tu! Ja, tako so se počitnice začele, a kaj, ko sem jih že prvi dan dobil po buči oz. bolje rečeno po ustih. Ja, ja, zmeraj se zgodi nepričakovano. In zakaj se mora to zmeraj meni dogajati? Saj pazim na besede in v dejanjih, a jih vseeno skupim. A kljub vsemu, pa je bilo to čisto nepričakovano.

Začelo se je tako, da sem šel v soboto zjutraj s prijatelji igrati košarko. Ker sva bila tam dva bolj nasilne igre ( oz. hrusta kakor pravijo), sva krila drug drugega, ker se nihče drug ni upal naju kriti, saj bi jo najverjetneje skupil. Ah tako sem jo pa jaz skupil. Sredi igre sem ga kril, na kar žoga zleti proti njemu. Sledil je njegov skok in temu vrtenje z iztegnjenim komolcem (čeprav še zdaj ne vem čemu je to služilo). Kar je pa temu sledil, pa razen udarca v usta, za nekaj sekund sploh ne vem. In potem, ko se spomin vrne, pa se spominjam, da sem začutil neke koščke na jeziku, ki so skakali in nekam mokro ustnico. Se tako primem za ustnico in ugotovim, da je prebita, na kar pa še plunim v roko kar mi je po jeziku skakalo, da vidim kaj pravzaprav je to. Saj sem že vedel kaj to more biti, a nisem verjel. A, ko sem videl koščke zoba v roki, nisem mogel več tajiti. V šoku sem se začel kar režati in kazati prijateljem dlan z zobmi. Po par sekundah se mi je smeh umiril in sem prišel k sebi. Dal sem koščke zoba v kuverto, saj se naj bi zob pri zobozdravniku še dalo skupaj zlepiti. Šel sem se še pogledati v ogledalo. Kaj sem videl? Videl sem sebe brez sekalca! JA sekalec je bil kar na pol prelomljen. Po poznejših pogovorih smo sklenili, da sedaj zgledam kakor neki pijanček, ki z zobmi odpira steklenice oz. da sem bil premikasten. Ugotovili smo tudi, da me je prijatelj bolje zadel kakor bi me moglo kladivo z majzlom1, saj je bil zob popolnoma na ravno odbit! Ta prijatelj bi lahko šel delati v kamnolom. Tule je še fotka malce po nesreči (še zmeraj malce v šoku).

No vzel sem kuverto na kateri je pisalo ROK - ZOB in se s kolesom odpeljal hitro domov. Tam sem poklical mamo in očeta, da bi me lahko peljala k zobozdravnici, ker je bila moja osebna zobozdravnica na počitnicah in sem tako moral v zdravstveni dom, ker je bilo to še najbljižje. Vendar preden sem prišel do tja sem po telefonu moral mami dopovedati kaj se mi je zgodilo. To ni bilo lahko, saj se je mnogo črk, ki sem jih izrekel, izgubilo ali pa spremenilo. Tako je tudi mama razumela, da si nisem zlomil pol zoba, ampak, da sem izgubil prst na roki. Seveda se je tam čez čez linijo začela slišati panika. Saj še sam ne vem, kako sem jo uspel pomiriti in ji dopovedati, da ne manjka prst ampak zob.

No potem, ko sem prišel k zobozdravnici, se ji prav nič ni dalo z mano ukvarjati in je tako pred mano sprejela še nekoga, ki je prišel za mano in je prišel samo obvezo zamenjati, pa čeprav se je videlo, da sem v bolečini. Ko pa sem končno prišel na vrsto, pa ni bila nič kaj prijazna. Najprej je malodušno in brez občutka po kratkem pregledu dobesedno rekla: “Škoda, pač boš imel mrtev zob.” Dodala je samo to, da bo mrtev zato, ker mora živc ven vzeti, saj je malce ven gledal in bi lahko povzročil gangreno. Začela je “operacijo” in mi potisnila notri injekcijo, ki je bila mimogrede nerodno vstavljena. Ker pač nisem nič čutil na ustnici in dlesni zaradi injekcije, nisem mogel vedeti, da jo moja zgornja ustnica ovira. In mi je zato rekla, da naj bolj dvignem ustnico, sicer mi jo bo še bolj ranila, pa čeprav se po njeno ne bi to niti poznalo, kaj šele, da bi kaj čutil. Na srečo se je stvar vsaj hitro končala.

Zdaj sem tako brez pol sekalca in brez živca v njem. Smem jesti samo mehke in tekoče stvari, saj je še zmeraj nevarnost, da se mi še korenina bolj zmaja oz. pade ven tisti majceni zaščitni nadev, ki nadomestuje sedaj živec. Jutri grem na pregled k privat zobozdravniku, saj vsi vemo kakšno je javno zobozdravništvo. Saj je bilo pred pol leta še na Tedniku pokazana primerjava. Malce smo vprašali 2 zobozdravnika, kako bo naprej. Privat je rekel, da je možno, da bom mel že jutri zlepljen zob oz. bom imel njegov nadomestek, edinole bom še nekaj časa na zdravljenju zaradi živca. Medtem pa mi je javni rekel, da bom moral neka zdravila zdaj najprej jemati vsaj 1 mesec in bo potem šele videl kako naprej. Do takrat bom pa ves čas jedel juhce in zmiksano hrano? Ne hvala. Upam le, da se mi privat ni zlagal. Drugače bomo pa itak jutri videli.

P.S. Videm, da sem se razpisal :P Aja pa še brezzobi pozdrav

P.S.1. Toni prihaja, čeprav ne vem, če Vam bo všeč

  1. ne vem, kako se pravilno reče []


To pa je lahko samo pri nas!

11 02 2008

Cel teden bom spet delal. Kako človek pogreša počitnice, pa čeprav je samo še 1 teden do njih, AH. :( In ne, da bi ta teden sedaj bil malce bolj sproščen, ker se nikomur nič ne da.

NE! Mi moramo narediti čim več! V petek je, kakor večina ve, informativni dan in ima večina šol prosti dan za dijake, razen tistih nekaj “prostovoljcev”, ki pomagajo pri predstavitvah šole. A pri nas smo nekaj posebnega! Pri nas na informativni dan na samo, da smo v šoli, ampak tudi pišemo nemščino. Saj se ne pritožujem nad jezikom, ker nemščina mi je res fajn jezik, samo časovno pa je sporno zame. Samo kaj, ko sem jaz samo ničvreden dijak, ki ga najraje zbrcajo do kosti.

Ker me verjetno cel teden zopet ne bo na blogu, bom zato zopet nastavil štoparico do počitnic in obljubljam enega Tonija Laža za prihodnje prispevke. Sedaj pa: Lahko noč!



Bohinj, Bohinjski in še Bohinjke

7 02 2008

Nedolgo nazaj na četrtek smo imeli športni dan na katerem smo šli okoli Bohinjskega jezera in do Prešernovega Krsta pri Savici. Bilo je fletno, tukaj pa nekaj foto-utrinkov od 123-tih fotografij tistega dne.

Preberi prostanek članka »



Cerkev na begu!

6 02 2008

Se usedem na kavč pred prižgan TV in kaj vidim na National Geographicu? Ja zopet te nore Američane in njihove zakompleksirane probleme. Verjetno ste že slišali, da imajo lesene hiše in da jih radi premikajo okoli po pokrajni, ker se jim pač ne da zgraditi nove. Ampak to pa je bilo nekaj novega zame, da pa ne zmorejo cerkve pustiti na enem kraju? Bolje je, da si ogledate posnetek, pa Vam bo takoj jasno kaj mislim.

Res ne vem zakaj je treba toliko truda vložiti v premikanje cerkve, ko pa bi lahko zopet samo novo iz lesa naredili. Drugače pa jo bo itak tornado odpihnil! Zakaj se matrajo? Počakajo naj samo na tornado :P