Saj vsi veste kdo so možje v belem, ki nas rešujejo, ko umiramo ali pa zdravijo, ko smo bolni. Saj so hvale vredni za svoje znanje in delo. Samo kaj, ko niso vsi zdravniki enaki. Vsi imamo radi prijazne zdravnike, ki povejo novico na lep in prijazen način, ki so vselej prijazni do pacientov, ki jim je služba v veselje, ker rešujejo ljudi in ne zaradi denarja, itd. Saj imajo zaradi takih lastnosti in znanja o medicini, ki ga dolgo časa nabirajo, lepe plače. In jim nihče čisto nič ne zameri.

Samo vse se na glavo obrne pri ljudeh, ki so “postali zdravniki” zato, da imajo lepo plačo, da lahko pomirijo svoj ego, da lahko odločajo nad drugimi, da se igrajo Boga, …

Zaradi takih ljudi pa so zdravniki zmeraj na slabem glasu. Taki ljudje so požrešni in hočejo stavko 18. aprila, ker nimajo dovolj denarja. Nimajo dovolj denarja? Kaj pa je dovolj denarja? Mar ne pomeni dovolj denarja to, da finančno preživiš brez problemov vsak mesec in to tudi, ko si na bolniški? Mar ni tistih nekaj tisočakov € na mesec dovlj denarja, da preživijo in si še kaj privoščijo? Kaj naj pa rečejo ljudje z minimalno palčo, se pravi 538,53 € mesečno? Njih ne bo nihče upoteval, ker nimajo “pomemne vloge”. Zdravnike pa bodo, saj kaj pa smo brez zdravja?

Samo, da pa gredo zdravniki stavkat, je pa tudi grdo. Že tako je toliko bolnih in poškodovanih dnevno, oni pa se gredo ven šopirit in tečnarit, da hočejo več denarja. Zdaj mi pa povejte, če je upravičeno, da “zdravniki” dobijo večje palče zato, ker bodo pustili paciente čakati zaradi denarja? Si tak človek zasluši povišico? NE! Zasluži si jo tisti, ki na dan stavke ne bo stavkal, ker bo raje zvest ljudem in delu, kakor pa denarju. To je zdravnik!

Zakaj pa o tem pišem? Zato, ker me je danes razjezil “zdravnik”, ki je psoval, hrulil in žalil mojo mati, ko ga je preko telefona spraševala o njenem očetu, saj je pred kratkim dobil strdek v arteriji. Ves kraval se je zgodil, ko je medicinska sestra dala zdravnikovo številko moji mami, ker jo je zanimalo, kako bo jutri potek odpust mojega deda, saj je presatal operacijo in bi jutri moral priti domov. Ja ta t.i. “zdravnik” se je res izkazal, saj jo je najprej nahrulil, kje je dobila številko in zakaj ga kliče o njenem očetu, saj ne pozna pacientov. Saj priznam, da je dosti pacientov na kliničnem, vendar pa, da ne more na hitro preveriti kartoteke na računalniku, ki je bil v njegovem prostoru? Celo tako je hruli, da si lahko razbral, da so pacienti samo številke za njega in nič drugega. Ko pa mu je razložila v kakšnem stanju je oče bil nazadnje in kaj ji je povedal prejšnji zdravnik, ki pa je bil pravi prijazni zravnik, in je vprašala kako naprej z verjetnim jutrišnim odhodom . Pa jo je začel psovati in žaliti v visokem tonu še preden je dokončala stavek, saj je mislil, da misli kako naprej z zdravjem. Pa ji celo reče: “Mi nismo zato tu, da ga zdravimo!” Hmm,… KAJ RES? Jaz sem pa mislil, da zdravniki zdravijo. Zgleda sem se zmotil, nekateri zgleda samo služijo. Razlog njegove nejevolje je bil ta, da je ravno prišel z vizite. Pa kaj, če je bila naporna, to je tvoja služba! Saj bi lahko vrtal nafto, vozil tovornak, kopal premog, piskal v policijski uniformi, … če bi hotel. A ti si izbral, da boš zdravnik. Torej se tako vedi in se ne pritožuj. Drugače pa lahko še zmeraj zamenjaš službo.

Takih “zdravnikov” po moralnem pogledu sploh ne bi smelo biti. Zdravnik mora biti prijazen s pacienti in družino in jim pomagati, če le more s svojim medicinskim znanjem. To mora biti nekje v sistemu napaka. Prenizke plače to ne morajo biti, saj ga bo denar naredil še bolj egoističnega. Morda so pa krive previsoke plače? Ah, nižati plače pa tudi ne moraš, saj so že tako problemi z denarjem. Morda pa bi se težavo dalo rešiti v študiju? Morda bi jih morali naučiti, kaj bodo sploh, ko bodo zdravniki, kako se morajo vesti, se pravi manire. Morda bi morali biti celo ponižani med študijem? To mislim tako, da bi s tem jih postavili na realna tla, jim zresnili pogled na ljudje, da si morajo spoštovanje pridobiti z delom in ne belo uniformo,… Tisti, ki so bili že ponižani, gledajo vedno na svet bolj realno, kakor tisti, ki imajo glave vseskozi visoko. Če pa že ne ponižati, pa vsaj naučiti manir in vedenja in jim razložiti kaj čutijo pacienti in njihovi svojci.

Da pa ne bom samo pluval čez “zdravnike”, bi pa izpostavil, da pa najdeš tudi dosti pravih zdravnikov, ki pa so hvale vredni. Take bi morali ostali vzeti za zgled.

P.S. Upam, da sem zadosti jasno povedal kdo je zame “zdravnik” in kdo pravi zdravnik. Da ne bo zopet nesporazuma.