Ravno sem prebral Stavenskovrhskijovo zanimivo razmišljanje o problemu ljubezni do države, do države ne naroda, da bo jasno. In moram reči, da si je postavil zelo dobra vprašanja, sploh izhodiščno: ” Zakaj bi imel rad državo?” Na to vprašanje je zelo težko najti zelo dober razlog. Morda bi bil dober razlog lahko to, da smo si Slovenci vedno želeli svojo lastno in neodvisno državo, da nam nebi poveljevali tujci in bi bili svobodni.

Sam se človek včasih vpraša, če ni bilo pod drugimi bolje kakor pod našimi politiki, ki imajo polne denarnice od korupcije. Jaz misim, da ni skoraj nič bolje in nič slabše kakor prej v zvezi s korupcijo, je pa tudi res, da ne poznam prejšnih razmer najbolje.

Stavenskovrhski ima prav! Marsikaj ni vredu v naši državi, vendar saj so tudi v drugih državah več ali manj podobni problemi. Nobena država ni popolna. V bistvu obstajajo države s še hujšimi razmerami. Vendar za vse probleme v državi ni kriva država in je zato ne moramo kriviti, vendar pa lahko krivimo ljudi na oblasti nje, podjetij, monopola,… Tu pri tej točki bi končal o tem, ker bi preveč zašel. Jaz bi si raje ogledal problem sam po sebi.

Morda je problem tega vprašanja tudi v tem, da globoko v sebi čutimo, da država ne bo večna. Zato na ta občutek logično reagiramo, se pravi, se vprašasmo, zakaj bi ljubili nekaj, kar lahko čez noč izgine? Če ne drugo nam to trditev, da države niso večne potrdi že naša lastna bogata zgodovina.

Po drugi strani pa pride trditev, da prav nič ni večno in pride potem tukaj do navzkrižja trditev. Če bi obe veljali, potem ne bi mi nič ljubili, kar pa ni možno, saj smo ljudje bitja čustev in odnosov. Svoja čustva pa izražamo do vsake reči, do neke več čustev, do neke manj.
Torej tako bi lahko postavili trditev, da ne ljubimo lastne države, na majave noge. Saj prav gotovo gojimo neka čustva do naše nove oblike skupnosti (države), nekateri večja, drugi manjša. Vsekakor pa gojimo čustva, ki pa so vsa povezana z ljubeznijo, kar je po moje res. Saj se jezimo se zaradi ljubezni do drugega ali do sebe, bojimo se zaradi izgube nečesa ljubljenega, jokamo zaradi izgube ljubljenega, pogumni smo zaradi povezanosti do ljubljenega, itd. Tako, dalahko rečem, da vsak ljubi državo, vendar vsakdo jo ljubi na drugačen način.

P.s. Ali ni zanimivo, kako blizu sta si ta in prejšnji članek po tematiki.