Kogi & Toni Laž

Včeraj kakor nekateri že veste je bil sv. Rok, svetnik h kateremu se zatečemo v primeru bolezni in kuge. Malo pa vas (razn seveda Draveljčanov) ve da pa je tisto nedeljo v tednu, ko je sv. Rok tudi Rokova nedelja oz. Rokovo, ker je pač naša fara posvečena njemu. In tako kot vsako leto je bilo tudi  letos sončno vreme, sejem, fešta in veselica na trgu sv. Roka. Seveda, ker je veselica sam zame (ker sem pač Rok) in za ostale Roke, nisem mogel manjkati, ker je to res tako zakon dogodek leta.

Lahko Vam je vsem žal, ker niste prišli, ker ste veliko zamudili. Veliko zabave in smeha ter presenečenj mnogo. Žal pa letos ni bilo tako dobro organizirano za muziko kot prejšna leta, vendar se je naša klapa požvižgala na to in nardila svoj žur. Smo skrbeli za zabavo, smo plesal, smo se zabavali z malce vinjenimi osebami (nekateri smo plesali z njimi), se šli stave in še mnogo več. Kar pa je bilo meni najbolj všeč, pa je to, da se mi je uresničila skrita želja. Tako da sem res vesel. Veselja pa je bilo že pred veselico mnogo, saj nas je vse razveseli Primož Kozmus, ki je res največji trenutni športni šampion v Slovenij, saj nihče ne vrže dlje kladiva kot on. In vzdušje, ki ga je naredil je bilo res neverjetno. Čez cel štadion se je slišala gruča Slovencev in Slovek, ki so peli Zdravljico ob podelitvi madaljj. Česa takšnega redko doživiš. Tako, da je bilo na Rokovem res fajn že ko sem prispel na “moj” trg.

Tiste, katerih pa ni bilo, pa lepo vabim naslednje leto, da se nam pridružijo.

Evo, dan je končno prišel, ko sem sam postal del digitalnega svet. Dan, ko me predstavljajo 1 in 0.  Dan brez povratka. Prišel je dan, ko sem pobasal stavo in dobil pol digitalne kamere SONY DCR-SR210E. Spodaj je moj prvi uradni posnetek za blog in to v Night visionu.

P.S.Članek je malce z zamudo, ker je Youtube norca iz mene bril

Zjutraj:

Evo, tukaj sem Ni mi žal, res se dobro odvija blogres, ni mi žal da sem šel.

Za tiste, ki pa niste šli, pa imate tako ali tako še možnost ogleda na Mobitelevemu Planetu ali pa preko SMS sporočil.

Drugače pa si več preberite na http://www.blogres.si/ (oglejte si fotke!)

_________________________________________________________________________

15.30:

Predavanja so bila vredu, pa čeprav so nekateri imeli malce čudne izpade. Edino žal mi je, da sem zamudil tisti pravniški pogled na bloganje, ker sem čakal na trapasto pico. (Smo se natakrci zamerili) Ma kdo mogoče posnet, ali pa je predstavitev kje na medmrežju?

Saj vsi veste kdo so možje v belem, ki nas rešujejo, ko umiramo ali pa zdravijo, ko smo bolni. Saj so hvale vredni za svoje znanje in delo. Samo kaj, ko niso vsi zdravniki enaki. Vsi imamo radi prijazne zdravnike, ki povejo novico na lep in prijazen način, ki so vselej prijazni do pacientov, ki jim je služba v veselje, ker rešujejo ljudi in ne zaradi denarja, itd. Saj imajo zaradi takih lastnosti in znanja o medicini, ki ga dolgo časa nabirajo, lepe plače. In jim nihče čisto nič ne zameri.

Samo vse se na glavo obrne pri ljudeh, ki so “postali zdravniki” zato, da imajo lepo plačo, da lahko pomirijo svoj ego, da lahko odločajo nad drugimi, da se igrajo Boga, …

Zaradi takih ljudi pa so zdravniki zmeraj na slabem glasu. Taki ljudje so požrešni in hočejo stavko 18. aprila, ker nimajo dovolj denarja. Nimajo dovolj denarja? Kaj pa je dovolj denarja? Mar ne pomeni dovolj denarja to, da finančno preživiš brez problemov vsak mesec in to tudi, ko si na bolniški? Mar ni tistih nekaj tisočakov € na mesec dovlj denarja, da preživijo in si še kaj privoščijo? Kaj naj pa rečejo ljudje z minimalno palčo, se pravi 538,53 € mesečno? Njih ne bo nihče upoteval, ker nimajo “pomemne vloge”. Zdravnike pa bodo, saj kaj pa smo brez zdravja?

Samo, da pa gredo zdravniki stavkat, je pa tudi grdo. Že tako je toliko bolnih in poškodovanih dnevno, oni pa se gredo ven šopirit in tečnarit, da hočejo več denarja. Zdaj mi pa povejte, če je upravičeno, da “zdravniki” dobijo večje palče zato, ker bodo pustili paciente čakati zaradi denarja? Si tak človek zasluši povišico? NE! Zasluži si jo tisti, ki na dan stavke ne bo stavkal, ker bo raje zvest ljudem in delu, kakor pa denarju. To je zdravnik!

Zakaj pa o tem pišem? Zato, ker me je danes razjezil “zdravnik”, ki je psoval, hrulil in žalil mojo mati, ko ga je preko telefona spraševala o njenem očetu, saj je pred kratkim dobil strdek v arteriji. Ves kraval se je zgodil, ko je medicinska sestra dala zdravnikovo številko moji mami, ker jo je zanimalo, kako bo jutri potek odpust mojega deda, saj je presatal operacijo in bi jutri moral priti domov. Ja ta t.i. “zdravnik” se je res izkazal, saj jo je najprej nahrulil, kje je dobila številko in zakaj ga kliče o njenem očetu, saj ne pozna pacientov. Saj priznam, da je dosti pacientov na kliničnem, vendar pa, da ne more na hitro preveriti kartoteke na računalniku, ki je bil v njegovem prostoru? Celo tako je hruli, da si lahko razbral, da so pacienti samo številke za njega in nič drugega. Ko pa mu je razložila v kakšnem stanju je oče bil nazadnje in kaj ji je povedal prejšnji zdravnik, ki pa je bil pravi prijazni zravnik, in je vprašala kako naprej z verjetnim jutrišnim odhodom . Pa jo je začel psovati in žaliti v visokem tonu še preden je dokončala stavek, saj je mislil, da misli kako naprej z zdravjem. Pa ji celo reče: “Mi nismo zato tu, da ga zdravimo!” Hmm,… KAJ RES? Jaz sem pa mislil, da zdravniki zdravijo. Zgleda sem se zmotil, nekateri zgleda samo služijo. Razlog njegove nejevolje je bil ta, da je ravno prišel z vizite. Pa kaj, če je bila naporna, to je tvoja služba! Saj bi lahko vrtal nafto, vozil tovornak, kopal premog, piskal v policijski uniformi, … če bi hotel. A ti si izbral, da boš zdravnik. Torej se tako vedi in se ne pritožuj. Drugače pa lahko še zmeraj zamenjaš službo.

Takih “zdravnikov” po moralnem pogledu sploh ne bi smelo biti. Zdravnik mora biti prijazen s pacienti in družino in jim pomagati, če le more s svojim medicinskim znanjem. To mora biti nekje v sistemu napaka. Prenizke plače to ne morajo biti, saj ga bo denar naredil še bolj egoističnega. Morda so pa krive previsoke plače? Ah, nižati plače pa tudi ne moraš, saj so že tako problemi z denarjem. Morda pa bi se težavo dalo rešiti v študiju? Morda bi jih morali naučiti, kaj bodo sploh, ko bodo zdravniki, kako se morajo vesti, se pravi manire. Morda bi morali biti celo ponižani med študijem? To mislim tako, da bi s tem jih postavili na realna tla, jim zresnili pogled na ljudje, da si morajo spoštovanje pridobiti z delom in ne belo uniformo,… Tisti, ki so bili že ponižani, gledajo vedno na svet bolj realno, kakor tisti, ki imajo glave vseskozi visoko. Če pa že ne ponižati, pa vsaj naučiti manir in vedenja in jim razložiti kaj čutijo pacienti in njihovi svojci.

Da pa ne bom samo pluval čez “zdravnike”, bi pa izpostavil, da pa najdeš tudi dosti pravih zdravnikov, ki pa so hvale vredni. Take bi morali ostali vzeti za zgled.

P.S. Upam, da sem zadosti jasno povedal kdo je zame “zdravnik” in kdo pravi zdravnik. Da ne bo zopet nesporazuma.

O Avstrijcih si človek že tako bolj slabo misli, vendar pa, da padejo tako nizko, da iščejo luknje v sistemu lige je pa že višek. Saj smo verjetno vsi spremljali finalne tekme ZM Olimpije in RB Salzburga, ali pa vsaj vemo, da je skupni seštevek zmag 1:3 za Olimpijo. No oziroma smo vedeli. Saj so četrtkovo tekmo, ki se je končal 3:4 za Olimpijo razveljavili in dali Salzburgu zmago 5:0, ker naj bi Olimpija “imela” takrat prijavljenih preveč igralcev za tekmo in sicer za bori 2 točki.

Tako, da je razmerje zmag do sedaj 2:2, s tem, da imammo poškodovanega najboljšega vratarja ter, da ima naš rušilec prepoved igre do konca lige ter da sedaj igramo v gosteh in rezultat ni kaj se da bleščeč,… IN TO ŠE NA PRAZNIK! Skratka, to je ZAROTA! Če bi vsaj tudi tokrat Olimpiji uspelo kakor ji skoraj vedno uspe zmagati kljub nasprotnikovemu goljufanju oz. sodniški pristranskosti.

OLIMPIJA MI SMO S TABO!

Vir: 24ur

PRIZNANJE KOSOVA.

Saj vem, da se je moralo to zgoditi, saj je bilo neizogibno ob vseh pritiskih in predsedovanju EU. Vendar se tukaj strinjam z g. Jelinčičem, da se je to zgodilo prehitro. Ne pravim, da je to napaka, vendar, da je bilo priznanje prehitro storjeno. Ah, saj lahko povem, da sem proti priznanju, saj to ne bo nikogar oviralo in je zdaj pravzaprav že vseeno. Kar je storjeno je storjeno.

Vendar se bo to zagotovo poznalo na odnosih. Vedelo se je že, da bo priznanje prišlo, a vendar zakaj že sedaj? Mar niso mogli počakati par mesecev? Pa saj smo mi za dokončno priznanje čakali okoli pol leta.

Žal se z njim strinjam, pa naj še tako čudno zveni.

Pravijo, da je priznanje samo prišlo in brez pritiskov, vendar jaz temu ne verjamem. Tu se lepo vidi kako ima ZDA prste vmes. Bila je proti razpadu Jugoslavije zaradi “ohranjanja miru na Balkanu”, sedaj pa, ko lahko meša štrene Rusom, pa “prepričuje” države za priznanje Kosova in jim je vseeno za razmere na Balkanu. Samo, da lahko služijo in mešajo štrene Rusom.

Vir novice: 24ur

Juhuhu, počitnice so tu! Ja, tako so se počitnice začele, a kaj, ko sem jih že prvi dan dobil po buči oz. bolje rečeno po ustih. Ja, ja, zmeraj se zgodi nepričakovano. In zakaj se mora to zmeraj meni dogajati? Saj pazim na besede in v dejanjih, a jih vseeno skupim. A kljub vsemu, pa je bilo to čisto nepričakovano.

Začelo se je tako, da sem šel v soboto zjutraj s prijatelji igrati košarko. Ker sva bila tam dva bolj nasilne igre ( oz. hrusta kakor pravijo), sva krila drug drugega, ker se nihče drug ni upal naju kriti, saj bi jo najverjetneje skupil. Ah tako sem jo pa jaz skupil. Sredi igre sem ga kril, na kar žoga zleti proti njemu. Sledil je njegov skok in temu vrtenje z iztegnjenim komolcem (čeprav še zdaj ne vem čemu je to služilo). Kar je pa temu sledil, pa razen udarca v usta, za nekaj sekund sploh ne vem. In potem, ko se spomin vrne, pa se spominjam, da sem začutil neke koščke na jeziku, ki so skakali in nekam mokro ustnico. Se tako primem za ustnico in ugotovim, da je prebita, na kar pa še plunim v roko kar mi je po jeziku skakalo, da vidim kaj pravzaprav je to. Saj sem že vedel kaj to more biti, a nisem verjel. A, ko sem videl koščke zoba v roki, nisem mogel več tajiti. V šoku sem se začel kar režati in kazati prijateljem dlan z zobmi. Po par sekundah se mi je smeh umiril in sem prišel k sebi. Dal sem koščke zoba v kuverto, saj se naj bi zob pri zobozdravniku še dalo skupaj zlepiti. Šel sem se še pogledati v ogledalo. Kaj sem videl? Videl sem sebe brez sekalca! JA sekalec je bil kar na pol prelomljen. Po poznejših pogovorih smo sklenili, da sedaj zgledam kakor neki pijanček, ki z zobmi odpira steklenice oz. da sem bil premikasten. Ugotovili smo tudi, da me je prijatelj bolje zadel kakor bi me moglo kladivo z majzlom¹, saj je bil zob popolnoma na ravno odbit! Ta prijatelj bi lahko šel delati v kamnolom. Tule je še fotka malce po nesreči (še zmeraj malce v šoku).

No vzel sem kuverto na kateri je pisalo ROK - ZOB in se s kolesom odpeljal hitro domov. Tam sem poklical mamo in očeta, da bi me lahko peljala k zobozdravnici, ker je bila moja osebna zobozdravnica na počitnicah in sem tako moral v zdravstveni dom, ker je bilo to še najbljižje. Vendar preden sem prišel do tja sem po telefonu moral mami dopovedati kaj se mi je zgodilo. To ni bilo lahko, saj se je mnogo črk, ki sem jih izrekel, izgubilo ali pa spremenilo. Tako je tudi mama razumela, da si nisem zlomil pol zoba, ampak, da sem izgubil prst na roki. Seveda se je tam čez čez linijo začela slišati panika. Saj še sam ne vem, kako sem jo uspel pomiriti in ji dopovedati, da ne manjka prst ampak zob.

No potem, ko sem prišel k zobozdravnici, se ji prav nič ni dalo z mano ukvarjati in je tako pred mano sprejela še nekoga, ki je prišel za mano in je prišel samo obvezo zamenjati, pa čeprav se je videlo, da sem v bolečini. Ko pa sem končno prišel na vrsto, pa ni bila nič kaj prijazna. Najprej je malodušno in brez občutka po kratkem pregledu dobesedno rekla: “Škoda, pač boš imel mrtev zob.” Dodala je samo to, da bo mrtev zato, ker mora živc ven vzeti, saj je malce ven gledal in bi lahko povzročil gangreno. Začela je “operacijo” in mi potisnila notri injekcijo, ki je bila mimogrede nerodno vstavljena. Ker pač nisem nič čutil na ustnici in dlesni zaradi injekcije, nisem mogel vedeti, da jo moja zgornja ustnica ovira. In mi je zato rekla, da naj bolj dvignem ustnico, sicer mi jo bo še bolj ranila, pa čeprav se po njeno ne bi to niti poznalo, kaj šele, da bi kaj čutil. Na srečo se je stvar vsaj hitro končala.

Zdaj sem tako brez pol sekalca in brez živca v njem. Smem jesti samo mehke in tekoče stvari, saj je še zmeraj nevarnost, da se mi še korenina bolj zmaja oz. pade ven tisti majceni zaščitni nadev, ki nadomestuje sedaj živec. Jutri grem na pregled k privat zobozdravniku, saj vsi vemo kakšno je javno zobozdravništvo. Saj je bilo pred pol leta še na Tedniku pokazana primerjava. Malce smo vprašali 2 zobozdravnika, kako bo naprej. Privat je rekel, da je možno, da bom mel že jutri zlepljen zob oz. bom imel njegov nadomestek, edinole bom še nekaj časa na zdravljenju zaradi živca. Medtem pa mi je javni rekel, da bom moral neka zdravila zdaj najprej jemati vsaj 1 mesec in bo potem šele videl kako naprej. Do takrat bom pa ves čas jedel juhce in zmiksano hrano? Ne hvala. Upam le, da se mi privat ni zlagal. Drugače bomo pa itak jutri videli.

P.S. Videm, da sem se razpisal Aja pa še brezzobi pozdrav

P.S.1. Toni prihaja, čeprav ne vem, če Vam bo všeč

1. ne vem, kako se pravilno reče [↩]