PRIZNANJE KOSOVA.

Saj vem, da se je moralo to zgoditi, saj je bilo neizogibno ob vseh pritiskih in predsedovanju EU. Vendar se tukaj strinjam z g. Jelinčičem, da se je to zgodilo prehitro. Ne pravim, da je to napaka, vendar, da je bilo priznanje prehitro storjeno. Ah, saj lahko povem, da sem proti priznanju, saj to ne bo nikogar oviralo in je zdaj pravzaprav že vseeno. Kar je storjeno je storjeno.

Vendar se bo to zagotovo poznalo na odnosih. Vedelo se je že, da bo priznanje prišlo, a vendar zakaj že sedaj? Mar niso mogli počakati par mesecev? Pa saj smo mi za dokončno priznanje čakali okoli pol leta.

Žal se z njim strinjam, pa naj še tako čudno zveni.

Pravijo, da je priznanje samo prišlo in brez pritiskov, vendar jaz temu ne verjamem. Tu se lepo vidi kako ima ZDA prste vmes. Bila je proti razpadu Jugoslavije zaradi “ohranjanja miru na Balkanu”, sedaj pa, ko lahko meša štrene Rusom, pa “prepričuje” države za priznanje Kosova in jim je vseeno za razmere na Balkanu. Samo, da lahko služijo in mešajo štrene Rusom.

Vir novice: 24ur

Juhuhu, počitnice so tu! Ja, tako so se počitnice začele, a kaj, ko sem jih že prvi dan dobil po buči oz. bolje rečeno po ustih. Ja, ja, zmeraj se zgodi nepričakovano. In zakaj se mora to zmeraj meni dogajati? Saj pazim na besede in v dejanjih, a jih vseeno skupim. A kljub vsemu, pa je bilo to čisto nepričakovano.

Začelo se je tako, da sem šel v soboto zjutraj s prijatelji igrati košarko. Ker sva bila tam dva bolj nasilne igre ( oz. hrusta kakor pravijo), sva krila drug drugega, ker se nihče drug ni upal naju kriti, saj bi jo najverjetneje skupil. Ah tako sem jo pa jaz skupil. Sredi igre sem ga kril, na kar žoga zleti proti njemu. Sledil je njegov skok in temu vrtenje z iztegnjenim komolcem (čeprav še zdaj ne vem čemu je to služilo). Kar je pa temu sledil, pa razen udarca v usta, za nekaj sekund sploh ne vem. In potem, ko se spomin vrne, pa se spominjam, da sem začutil neke koščke na jeziku, ki so skakali in nekam mokro ustnico. Se tako primem za ustnico in ugotovim, da je prebita, na kar pa še plunim v roko kar mi je po jeziku skakalo, da vidim kaj pravzaprav je to. Saj sem že vedel kaj to more biti, a nisem verjel. A, ko sem videl koščke zoba v roki, nisem mogel več tajiti. V šoku sem se začel kar režati in kazati prijateljem dlan z zobmi. Po par sekundah se mi je smeh umiril in sem prišel k sebi. Dal sem koščke zoba v kuverto, saj se naj bi zob pri zobozdravniku še dalo skupaj zlepiti. Šel sem se še pogledati v ogledalo. Kaj sem videl? Videl sem sebe brez sekalca! JA sekalec je bil kar na pol prelomljen. Po poznejših pogovorih smo sklenili, da sedaj zgledam kakor neki pijanček, ki z zobmi odpira steklenice oz. da sem bil premikasten. Ugotovili smo tudi, da me je prijatelj bolje zadel kakor bi me moglo kladivo z majzlom¹, saj je bil zob popolnoma na ravno odbit! Ta prijatelj bi lahko šel delati v kamnolom. Tule je še fotka malce po nesreči (še zmeraj malce v šoku).

No vzel sem kuverto na kateri je pisalo ROK - ZOB in se s kolesom odpeljal hitro domov. Tam sem poklical mamo in očeta, da bi me lahko peljala k zobozdravnici, ker je bila moja osebna zobozdravnica na počitnicah in sem tako moral v zdravstveni dom, ker je bilo to še najbljižje. Vendar preden sem prišel do tja sem po telefonu moral mami dopovedati kaj se mi je zgodilo. To ni bilo lahko, saj se je mnogo črk, ki sem jih izrekel, izgubilo ali pa spremenilo. Tako je tudi mama razumela, da si nisem zlomil pol zoba, ampak, da sem izgubil prst na roki. Seveda se je tam čez čez linijo začela slišati panika. Saj še sam ne vem, kako sem jo uspel pomiriti in ji dopovedati, da ne manjka prst ampak zob.

No potem, ko sem prišel k zobozdravnici, se ji prav nič ni dalo z mano ukvarjati in je tako pred mano sprejela še nekoga, ki je prišel za mano in je prišel samo obvezo zamenjati, pa čeprav se je videlo, da sem v bolečini. Ko pa sem končno prišel na vrsto, pa ni bila nič kaj prijazna. Najprej je malodušno in brez občutka po kratkem pregledu dobesedno rekla: “Škoda, pač boš imel mrtev zob.” Dodala je samo to, da bo mrtev zato, ker mora živc ven vzeti, saj je malce ven gledal in bi lahko povzročil gangreno. Začela je “operacijo” in mi potisnila notri injekcijo, ki je bila mimogrede nerodno vstavljena. Ker pač nisem nič čutil na ustnici in dlesni zaradi injekcije, nisem mogel vedeti, da jo moja zgornja ustnica ovira. In mi je zato rekla, da naj bolj dvignem ustnico, sicer mi jo bo še bolj ranila, pa čeprav se po njeno ne bi to niti poznalo, kaj šele, da bi kaj čutil. Na srečo se je stvar vsaj hitro končala.

Zdaj sem tako brez pol sekalca in brez živca v njem. Smem jesti samo mehke in tekoče stvari, saj je še zmeraj nevarnost, da se mi še korenina bolj zmaja oz. pade ven tisti majceni zaščitni nadev, ki nadomestuje sedaj živec. Jutri grem na pregled k privat zobozdravniku, saj vsi vemo kakšno je javno zobozdravništvo. Saj je bilo pred pol leta še na Tedniku pokazana primerjava. Malce smo vprašali 2 zobozdravnika, kako bo naprej. Privat je rekel, da je možno, da bom mel že jutri zlepljen zob oz. bom imel njegov nadomestek, edinole bom še nekaj časa na zdravljenju zaradi živca. Medtem pa mi je javni rekel, da bom moral neka zdravila zdaj najprej jemati vsaj 1 mesec in bo potem šele videl kako naprej. Do takrat bom pa ves čas jedel juhce in zmiksano hrano? Ne hvala. Upam le, da se mi privat ni zlagal. Drugače bomo pa itak jutri videli.

P.S. Videm, da sem se razpisal Aja pa še brezzobi pozdrav

P.S.1. Toni prihaja, čeprav ne vem, če Vam bo všeč

1. ne vem, kako se pravilno reče [↩]

Ma dajte no! To je pa že višek! Pogledaš ta blog in potem oni in povsod, kjer je blogar napisal nekaj slabega oz. pluval po neki ustanovi oz. je bila samo vključena v tekst, ki pljuva po nečem in že blogarju začnejo groziti s tožbami, da ga bodo pretepli, da ga bodo izključili iz ustanove,… In to samo zato, ker si povedal nekaj, kar je res in ni dobro za biznis. Ja čakajte malo! A so blogi za blogarjeva razmišljenja ali za reklamo ustanov? Ja za blogarja so! Sploh pa ima vsak blogar oz. človek na sploh pravico izraziti svoje mnenje! Saj naj bi živeli v demokraciji!

Človek dandanes vidi demokracijo nekako tako

Od kje to razburjenje se sprašujete? Iz trenutnih dogajanj prihaja. 1tastar je pred nekaj časa napisal nekaj proti Sparu in večina se strinja z njim. In vendar mu grozijo s tožbo. To tako je kot pri meni ne dolgo nazaj, ko so meni tudi grozili z marsičem, ker sem pač nekaj napisal. Človek bi rekel, da je to višek viška, a kaj, ko ne ve, če ne bo to potem doletelo tudi njega.

Znanec mi je tole rekel, ko me je videl kakšen bom na letnem pevskem festivalu in se moram kar strinjati s tem. A zakaj bi mi človek rekel to? Ja, saj bi to rekel vsak, ki bi me videl v kratkih hlačah, rdeče-modro-zelni karirasti srajci z modrimi hozentregarji in srebrnim avtomobilčkom. Še bolj čudno pa bi blo, če to ne bi bilo danes na dan pevskega festivala. Ja, na šoli imamo pevski festival (hmm, a se je s tem sploh za pohvalit?). In je kar obiskan, saj je bila dvorana letos zopet nabasana do zadnjega stebra.

No skratka, peli smo My favorite things in Jagode in čokolada. Hmm…razen naslova, tukaj ni skupne poante,…pustimo to zdaj. Če gledam kako so se nekateri pripravljali 2 meseca, smo mi v teh 2 tednih delali manj časa, a vendar s polno paro. In obrestovalo se je. Zaradi naših žensk smo imeli res fenomenalne kostume (jagode in čokolade).

Milka nam bi morala dati kakšno sponzarstvo za tako dobre kostume in njeno promovacijo Tu so se ženske res izkazale! Vsaka Vam čast!

Jagode pa prav tako niso slabe, mah, super so! Da ne pravim o hrbtni strani čokolad (odlične)

Mi otroci pa smo se mogli sami znajdit in se tudi smo. Glede na stvari, ki smo jih imeli pri rokah, smo kar dobro skupaj spackali otroke od Fräulein, celo nekakšno otroško igro nam je uspelo uprizorit, ki ni bila prezrta(kljub temu, da so bile jagode in čokolade bolj pomembne in uspešne). Mene je celo doletela čast spustiti svojega notranjega otroka iz duše, ki pa ni majhen in sem smel povezati obe pesmi z odgovorom na kaj mam rad: “Jaaagodeee in cokoladooo!” To sem verejetno smel, ker je meni res uspeloi to reci po najbolj otroškem načinu XP (spet nekaj, s čimer se ni za hvalit).

Evo tukaj so pa še slike, kakšen zgledam sem že povedal. Zdaj me pa še najdite, tukaj pa nasvet: “Iščite nekoga z 2 glavama. LOL”Saj mi verjetno ne bi bilo tega reči? Katero žensko pa še kličejo Kogi? Res sem budala. Ah za to debato, ki bo 100% dolga bo pa drugič čas.

Ta stari pravjo, da sem kot en Kekec?! Tudi prav

AJA zdaj sem se pa spomnil! Mislil sem dati na to mesto še en razred oz. 2 njuni predstavnice, ki sta nasmejale dvorano pred pol leta. Zakaj pa presodite sami (nočem biti zopet obtožen žalitev)!

¹

P.S. - Upam, da ni izpadel kot, da sam sebe hvalim, ker ni bil to namen.

P.S.2 - Glede ur fizike pa samo to, da so zabavne (dokler ne sprašuje) kot v vrtcu

1. WANNABE RAPPER [↩]

Tako nekako danes jaz zgledam, ko se zbujam iz spanja, se pravi kakor ta mrtev medved. Dolgo me ni bilo, a zdaj sem se vrnil in to za kar nekaj časa. Ne samo, da nisem nič pisal, tudi nisem nič delal razen spal. Te tedni so bili tako mučni zaradi vsega tega učenja, da sem v četrtek, ko sem se učil od 17 do 24 vsaj 6-krat zaspal vmes, tako, da je od 7 ur budnih bilo 2-3.

Zato sem se pa odločil, da bom objavljal na blogu moje stvaritve v Photoshopu In tukaj je že prva, pa čeprav ni ne vem kaj, saj sem jo na hitro spackal in ni omembe vredna, ampak ker je treba nekje začeti, sem pa začel s tako, ki je povezana z naslovom.

Ste že kdaj dobili občutek, da ste nekomu podrejeni v vseh dejanjih. Da se kaj ni in ni hotelo zgoditi, naslednjič pa je takoj uspelo in brez dodatnih priprav? Ah meni se je to zgodilo iz včeraj na danes.

No včeraj sem se popoldne napotil v več trgovin, da bi našel ugodne, dobre in kvalitetne športne copate za notranjo uporabo oz. enostavnejše superga za dvorane. In sem tako prelutal več kot 10 trgovin z (športno) obutvijo in vendar je vedno nekaj bilo, da nisem mogel kupiti. Ali so bile cene previsoke, ali sploh ni bilo superg, ki bi mi bile všeč ali pa so bile in ni bilo moje gromozanske številke 46 (LOL–> 2×23=46, kako se ta 23 tako rada ponavlja). No skratka, naveličan trgovin, žejen in izmučen sem se odpravil slabe volje domov in si ponavljal kako ne maram trgovin.

A danes, ko grem danes zopet pogledat zanje, tokrat v City Park v Humanic, pa jih že v 1. krogu po trgovini najdem. In to celo med zadnjimi pari, tako, da so bili kar cenejši kot v redni prodaji. Obujem te 46-ici in se čudim, kako se mi super prilegata na nogi. Tako jih torej vzamem te in grem na blagajno in dam borih 35€ zanje namesto orginalnih 65€.

A ni čudno kako prejšni dan v 3 urah nisem našel ničesar, danes pa sem našel idealne v samo 15 minutah? Življenje je čudno. Smiselno bi bilo samo, da se en z nam tako malce poigrava, da zgubljamo živce in se on ob tem zabava. V končni fazi pa vedno popusti in nam da odršenje po mukah. O tem se bi dalo filozofirat, ampak važno je edino to, da sem dobil svoje superge.

…zaspan len in prenaveličan lenuh!

Že spet mi je uspelo, da 10 dni nisem pisal kljub veliko prostega časa. Če pomislim, da mi je prejšni teden šlo 52 ur v nič, se prav zamislim, da sem izgubil 2 dneva pa še nekaj od 7, sam kaj ko potem zopet to storim.

Še huje pa je, ker nič pametnega ne počnem, enostavno vozim čas v nič. Ni čudno, da je lenoba 7 glavni greh. Zdaj se pa zanjo javno kesam, kam me to vse pelje? Kakšne probleme imam jaz to? In zakaj jih pišem sem? Ne bi vedel.

Kdaj se bo to končalo?

Upam, da čim prej, ker mi časa zmankuje za take traparije. Potem pa še o tem bluzim naokoli. Grem rajši spati!