Kogi & Toni Laž

Ste jih že kdaj namakali tam ? Če še niste, potem morate! A preden začnem bi se Vam še rad  opravičil za daljšo odsotnost na blogu. Razlog zanjo je bila moja stalna aktivnost v resničnem življenju. Bil ja zadnji teden šole za letošnje leto in seveda se je mnogo dogajalo, da ne pravim o proslavljenju za uspeh, potem so se že začele priprave za animatorstvo na letošnjem poletnem taboru. Prav tako so bile ta čas veselice v soseski. Prejšnji teden pa celo že počitnikovanje s prijatelji na Murterju (ko dobim fotografije, bom še kaj o tem povedal). Vendar ni bilo samo rožnato. Včeraj nam je npr. odneslo cev za zalivat vrta z ventila in to še v jašku! Poudariti moram, da smo bili 2 uri in pol zdoma in se je tako nabrala kar precejšna količina vode za zajemat z vedrom ven.

Vendar pustimo to sedaj. Vrnimo se nazaj k Peklu, bolje rečeno soteski Pekel.

Danes smo (jaz in moja družina) namreč obiskali Notranjsko (če se ne motim) sotesko Pekel in njene prelepe slapove. Pot smo začeli ob 15. uri ob vznožju in se počasi prebijali od slapa do slapa. Jih je namreč 5. Vsi so lepi in njihova voda je v tem poletnem času kar prijetno hladna. Zato ni čudno, da smo se sezuli in namakali noge v vodi. Dol smo se vrnili ob17. uri in se še malce peljali po Vrhniki ter nekako končali pred Hot-horsom (v Tivoliju, da ne bo pomote) na horse-burgerju. Priporočam vsem ta kratek izlet, saj je kar prijeten. Škoda edino, da je zmanjakalo časa za muzej Bistra. Pa drugič. Spodaj je še nekaj fotografij.

Prva tabla, ki nas je pozdravila v dobrodošlico. Bi kar pobegnil.

Aja, srečali smo kar 3 pse (z lastniki), od katerih pa nobeden ni bil na povodcu, niti ni imel nagobčnika.

Adrenalin nam je že na začetku “poskočil”, ko si moral najti najbolj celo desko

Vendar je že prvi minislap ali slapič (čudna beseda kajne, vendar SSKJ ne laže) odtehtal začetne “težave”

Bilo je zelo idilično.

Nekateri so se kar zamislili.

Spet drugi so se šli skrivalnice.

Vendar pa je žeja vse zgrabila.

Kakor tudi vročina. Na tej fotografiji si tudi jaz namakam noge

To naj bi bil kakor pravijo slap 4. Sam pa ne vem, ker so table malce drugače kazale.

Še enkrat se bom ponovil. Vsem priporočam ta izlet

Ravno sem prebral Stavenskovrhskijovo zanimivo razmišljanje o problemu ljubezni do države, do države ne naroda, da bo jasno. In moram reči, da si je postavil zelo dobra vprašanja, sploh izhodiščno: ” Zakaj bi imel rad državo?” Na to vprašanje je zelo težko najti zelo dober razlog. Morda bi bil dober razlog lahko to, da smo si Slovenci vedno želeli svojo lastno in neodvisno državo, da nam nebi poveljevali tujci in bi bili svobodni.

Sam se človek včasih vpraša, če ni bilo pod drugimi bolje kakor pod našimi politiki, ki imajo polne denarnice od korupcije. Jaz misim, da ni skoraj nič bolje in nič slabše kakor prej v zvezi s korupcijo, je pa tudi res, da ne poznam prejšnih razmer najbolje.

Stavenskovrhski ima prav! Marsikaj ni vredu v naši državi, vendar saj so tudi v drugih državah več ali manj podobni problemi. Nobena država ni popolna. V bistvu obstajajo države s še hujšimi razmerami. Vendar za vse probleme v državi ni kriva država in je zato ne moramo kriviti, vendar pa lahko krivimo ljudi na oblasti nje, podjetij, monopola,… Tu pri tej točki bi končal o tem, ker bi preveč zašel. Jaz bi si raje ogledal problem sam po sebi.

Morda je problem tega vprašanja tudi v tem, da globoko v sebi čutimo, da država ne bo večna. Zato na ta občutek logično reagiramo, se pravi, se vprašasmo, zakaj bi ljubili nekaj, kar lahko čez noč izgine? Če ne drugo nam to trditev, da države niso večne potrdi že naša lastna bogata zgodovina.

Po drugi strani pa pride trditev, da prav nič ni večno in pride potem tukaj do navzkrižja trditev. Če bi obe veljali, potem ne bi mi nič ljubili, kar pa ni možno, saj smo ljudje bitja čustev in odnosov. Svoja čustva pa izražamo do vsake reči, do neke več čustev, do neke manj.
Torej tako bi lahko postavili trditev, da ne ljubimo lastne države, na majave noge. Saj prav gotovo gojimo neka čustva do naše nove oblike skupnosti (države), nekateri večja, drugi manjša. Vsekakor pa gojimo čustva, ki pa so vsa povezana z ljubeznijo, kar je po moje res. Saj se jezimo se zaradi ljubezni do drugega ali do sebe, bojimo se zaradi izgube nečesa ljubljenega, jokamo zaradi izgube ljubljenega, pogumni smo zaradi povezanosti do ljubljenega, itd. Tako, dalahko rečem, da vsak ljubi državo, vendar vsakdo jo ljubi na drugačen način.

P.s. Ali ni zanimivo, kako blizu sta si ta in prejšnji članek po tematiki.

Jaz hočem tu sedaj končno razčisti to težavo med mešanjem nacionalizma in nacizma, fašizma, rasizma,… Ker so me nedavno zopet pogrele neke besede neke osebe, ki misli, da ve vse, vendar to ne drži. Zato bom tokrat začel z Wikipedio.

Wiki pravi:

Nacionalizem ima več pomenov. Lahko označuje:

• družbeno, politično in kulturno gibanje, ki je povezano z nastankom nacije in nacionalne države. V tem pomenu ga je mogoče opredeliti kot ideologijo, ki temelji na prepričanju, da ljudstvo s skupnimi značilnostmi, kot so jezik, veroizpoved ali etničnimi koreninami predstavlja ločeno politično skupnost. Ta pomen je bolj pogost.

• ideološko-politični izraz hegemonističnih teženj v razvitem kapitalizmu, pri čemer je izpostavljena dimenzija nadvlade ene nacije nad drugo. Na ta pomen pa ponavadi ljudje najprej pomislijo. (S to nadvlado se pa se jaz osebno¹ ne strinjam, saj verjamem, da imamo vsi enake pravice, če spoštujemo pravice drugih in izpolnjujemo svoje dolžnosti, P.S. tole postrani je moj komentar)

Torej tukaj je sedaj lepo napisano, da sta nacionalizem in nacionalsocializem (nacizem) različne stvari, vendar pa ne smem zamolčati, da sta nacizem in nacionalizem kljub temu povezana. Saj je nacizem rezultat najbolj negativne oblike nacionalizma, se pravi skrajne oblike drugega opisa.

Domoljubja pa (vsaj upam tako) ni treba pojasnevati. Skratka na hitro: Ljubim domovino = Domoljubje. Ne se bati ljubiti domovine, ker je to edino pošteno, da jo ljubiš, saj ti je marsikaj zastonj dala in je nismo imeli od nekdaj in smo se za njo morali boriti. Pri nas je velik problem premajhna domoljubnost, kar ni dobro.

Saj zato pa pride do sporov s Hrvaško tako pogosto. Saj imajo Hrvatje “visoko razvito” domoljubnost oz. samopodobo, ki so jo že večkrat dokazali. In ni čuden pojav to, da država z močnejšo samopodobo ogroža ozemlje države z nizko samopodobo. Če bi imeli enako močno samopodobo, bi samo enkrat prišlo to kratkega stika, vendar pa se potem ne bi več dogajale težave, saj bi obe državi popustile.

VS.

Sedaj, upam, da vidite, da nacionalizem in domoljubje nista slabi stvari, če ne uidete izvajete, se pravi, da ne prevlada njuna slaba stvar. Samo moramo pa priznati, da ima vsaka reč dve plati madalje in zato ne moremo kar tako pljuvati po njiju.

Eden od več dejavnikov za ta članek, je tudi pluvanje čez domoljube in nacionaliste, ki hočejo samo dobro za državo in sploh za narod. Ničkolikokrat se je zgodilo, da so domoljubna društva kot so Tukaj je Slovenija in Hervardi popljuvali, ker naj bi spodbujale rasno nestrpnost. Kar pa seveda ni res in je ta misel prišla samo zaradi nepoznavanja pomena nacionalizma in domoljubja. Ali pa pluvajo čez ljud, ki želijo braniti Slovensko zemljo, ki nam jo trenutno že nekaj let krade Hrvaška politika.

Sedaj na koncu, da ne bom dolgovezil, ker bi lahko napisal o tem celo knjigo, pa bom tiste od Vas, ki še zmeraj dvomijo o domoljubju oz. o nacionalizmu vprašal samo še zadnja vprašanja. Vprašanja pa se glasijo:

” Zakaj je domoljubje in nacionalizem, ki sta že nekaj časa pri nas in sta poskrbela, da smo dobili lastno državo, sedaj po nekaj letih pa slaba stvar?

Zakaj sedaj, ko končno smo svobodni in priznani za lasten narod, ne branimo svoje svobode in narodne indititete?

Zakaj je vedno taka štela v medijih, če se Slovenec spravi na neke državljane RS z drugačnimi koreninami, ki žanjejo samo svoje pravice, medtem ko pa jih drugim kradejo in ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, hkrati pa se zelo poredko omeni in še to samo, ko je res krvavo, ko se spravijo te isti osebki na poštenega Slkovenca?

A potlej smo mi slabši od drugih in moramo za vsako enačenje z drugimi biti kaznovani?

Zakaj pa smo se potlej osamosvojili?

A Vi niste ponosni, da ste Slovenec oz. Slovenka?”

1. da ne bo zopet težav [↩]

To sem se danes vprašal, ko sem gledal Animal Planet, ki danes cel dan predvaja serijo Nick Baker’s Weird Creatures in je Nick Baker začel govoriti o zmajih potem pa skočil v Slovenijo. Celotna oddaja se je vrtela okoli proteusa oz., po domače, okoli človeške ribice, ki naj bi veljal za mladiča zmaja (baby dragon kakor je rekel Baker) in morda jeod tu res prišla ideja, da so zmaji globoko pod zemljo. Kdo ve?

Pišem zato, ker mi je bilo smešno, saj je imel kar zabvne trenutke. Npr. se je ustavil v Bistri in tam videl navadnega voluharja in ga začel občudovati. Ali pa je šel v neturistični del Postojanske jame v popolni temi preživeti dan tako kot ga preživi proteus. In podobno.

Poleg tega, da mi je bila oddaja všeč, pa me žalosti to, da ne moremo mi sami narediti take dokumentarne oddaje o proteus ali o čem podobnem v taki zabavni, zanimivi in tehniško podkovani obliki. Na srečo pa se pri nas v filmski industriji vseeno nekaj premika in upam, da bo šlo v pravo smer. Do takrat pa bo treba gledati tujce, ki govorijo o naših znamenitostih (če želimo imeti zabavno in tehniško podkovano oddajo).

Po drugi strani smo pa tako dobili reklamo, kar pa tudi ni za spregledati.

O Avstrijcih si človek že tako bolj slabo misli, vendar pa, da padejo tako nizko, da iščejo luknje v sistemu lige je pa že višek. Saj smo verjetno vsi spremljali finalne tekme ZM Olimpije in RB Salzburga, ali pa vsaj vemo, da je skupni seštevek zmag 1:3 za Olimpijo. No oziroma smo vedeli. Saj so četrtkovo tekmo, ki se je končal 3:4 za Olimpijo razveljavili in dali Salzburgu zmago 5:0, ker naj bi Olimpija “imela” takrat prijavljenih preveč igralcev za tekmo in sicer za bori 2 točki.

Tako, da je razmerje zmag do sedaj 2:2, s tem, da imammo poškodovanega najboljšega vratarja ter, da ima naš rušilec prepoved igre do konca lige ter da sedaj igramo v gosteh in rezultat ni kaj se da bleščeč,… IN TO ŠE NA PRAZNIK! Skratka, to je ZAROTA! Če bi vsaj tudi tokrat Olimpiji uspelo kakor ji skoraj vedno uspe zmagati kljub nasprotnikovemu goljufanju oz. sodniški pristranskosti.

OLIMPIJA MI SMO S TABO!

Vir: 24ur

Zanimiva misel, ni kaj. Misel mi je šinila, ko je nedolgo nazaj Darkness reagiral na potrditev Kosova z naše strani pod prejšno temo o potrditvi Kosova.

Misel je mišljena tako, da še mi poskusimo ugnati taktiko Albancev, ki so hoteli Kosovo. Se pravi, da moramo na željeno ozemlje najprej naseliti množice Slovencev in Slovenk, katerih naloga bo se množično razmnoževati, se pravi rojevati in s tem spremeniti razmerje števil med starimi naseljenci in priseljenci tako, da nastane več priseljencev. Potem pa, ko dosežemo kritično točko, pa se odločimo za en korak od dveh možnih (glede na okoliščine). En korak bi bil plebiscit oz. kar priključitev ozemlja k matičnemu ozemlj, drugi možni korak pa enostranska razglasitev samostojnosti pokrajne in jo spremeniti v državo, ko pa bi se prah malce polegel pa bi jo priključili k matičnemu ozemlju.

1., 2. (glede na okoliščine) in 3. korak Kosovske taktike, ki na Kosovu žanje uspehe

Tako bi se lahko zdaj mi začeli širiti. Začeli bi z avstrijsko Koroško, z zamejskim ozemljem v Italiji ter v Istri. Tam bi bilo najbolje začeti, saj bi bila večja verjetnost uspeha, saj imamo za te kraje tudi zgodovinske dokaze, da so tudi slovenski, vendar so bili ločeni od matičnega ozemlja. Še večji plus pa je to, da imamo tam že zamejske Slovence, tako, da se prišlikom ne bi bilo treba samo med sabo ramnoževati. Bilo bi tudi prav, da bi tam začeli, saj še zmeraj čutimo rane, na katere nekateri tresejo sol¹. Od tu naprej pa morda celo na cel svet.

Sam, ko človek tako filozofira in razmišlja, vidi tudi vse probleme in haklje, ki onemogočijo kaj takega, da bi se zgodilo. Največji problem bi bil to, da ne bi dobili tako velike politične podpore kakor Kosovo. Saj v zamejskih ozemljih v Avstriji ali Italiji ZDA ne bi videla dobička, niti ne bi imela tega zadovoljstva, ki ga ima pri Kosovu, ko meša štrene Rusiji. Saj vemo kakšni so Američani in Rusi, skoraj kot mačke in psi. Večina ostalih velikih demokratov verjetno ne bi sprejela take enostranske odločitve brez pritiskov, tako, da smo zopet v govnu.

Potem bi bil problem dvigniti rodnost in to zunaj države, ko pa imamo probleme že znotraj nje. Zdaj po desetletju, ko smo komaj prišli v pozitivne številke, pa jih bomo dvignili v višave v nekaj letih? Saj bi se dalo to nekako zmanipulirati. Hitlerju je to uspelo, samo poglejte potem, kaj je nastalo!

Tretji hakelj pa je v tem, da Kosovo še ni dokončno in se ne ve, če ta taktika lahko res dolgoročno uspe. Saj lahko Srbija napade Kosovo, pa mogoče celo z rusko pomočjo, a potem bo pa ZDA “posredovala”² in zopet “rešila dan”. Lahko bi se celo končalo jedrsko oz. nuklearno, vendar mislim, da nobena stran ni tako neumna, da bi šla tako daleč.

Meni najgrše pri celotni taktiki pa je to, da zlorabijo spolnost, radost, ljubezen, otroke in razmnoževanje za širjenje države oz. za krajo ozelmja. Vse so s tem samo pahnili v nesrečo, saj so se že od samega začetka problema samo klali med seboj, edinole Bog pa ve, koliko se bodo še. Da ne omenim problemov z mirom, ki ga že dolgo ni bilo tam in ga še nekaj časa ne bo zaradi vsega tega.

NAJ BO ŽE ENKRAT MIR TAM SPODAJ!

Tukaj samo še omenim, da to ni nikakor prepričevanje ljudi v takšno taktiko. To je samo moj kritični pogled na Kosovo, ki je zašel še malce med filozofske vode. To pravim zato, da ne bo zopet nesporazumov in težav.

1. Heider [↩]
2. saj je že od samega začetka notri v dreku [↩]

PRIZNANJE KOSOVA.

Saj vem, da se je moralo to zgoditi, saj je bilo neizogibno ob vseh pritiskih in predsedovanju EU. Vendar se tukaj strinjam z g. Jelinčičem, da se je to zgodilo prehitro. Ne pravim, da je to napaka, vendar, da je bilo priznanje prehitro storjeno. Ah, saj lahko povem, da sem proti priznanju, saj to ne bo nikogar oviralo in je zdaj pravzaprav že vseeno. Kar je storjeno je storjeno.

Vendar se bo to zagotovo poznalo na odnosih. Vedelo se je že, da bo priznanje prišlo, a vendar zakaj že sedaj? Mar niso mogli počakati par mesecev? Pa saj smo mi za dokončno priznanje čakali okoli pol leta.

Žal se z njim strinjam, pa naj še tako čudno zveni.

Pravijo, da je priznanje samo prišlo in brez pritiskov, vendar jaz temu ne verjamem. Tu se lepo vidi kako ima ZDA prste vmes. Bila je proti razpadu Jugoslavije zaradi “ohranjanja miru na Balkanu”, sedaj pa, ko lahko meša štrene Rusom, pa “prepričuje” države za priznanje Kosova in jim je vseeno za razmere na Balkanu. Samo, da lahko služijo in mešajo štrene Rusom.

Vir novice: 24ur