Vendar pišem bolj zaradi tega, ker imamo nekateri animatorji še polne roke priprav za tabor. Še največ dela je z delavnicami. Trenutno je na tapeti prav zares zanimiv (”vojaški”) poligon, ki bo vsekakor zanimiv moškemu delu populacije in morda tudi ženskemu delu Skratka bom ta teden verjetno brez prispevkov, razn morda kakšne fotke se lahko najdejo.

Lahko Vam je vsem žal, ker niste prišli, ker ste veliko zamudili. Veliko zabave in smeha ter presenečenj mnogo. Žal pa letos ni bilo tako dobro organizirano za muziko kot prejšna leta, vendar se je naša klapa požvižgala na to in nardila svoj žur. Smo skrbeli za zabavo, smo plesal, smo se zabavali z malce vinjenimi osebami (nekateri smo plesali z njimi), se šli stave in še mnogo več. Kar pa je bilo meni najbolj všeč, pa je to, da se mi je uresničila skrita želja. Tako da sem res vesel. Veselja pa je bilo že pred veselico mnogo, saj nas je vse razveseli Primož Kozmus, ki je res največji trenutni športni šampion v Slovenij, saj nihče ne vrže dlje kladiva kot on. In vzdušje, ki ga je naredil je bilo res neverjetno. Čez cel štadion se je slišala gruča Slovencev in Slovek, ki so peli Zdravljico ob podelitvi madaljj. Česa takšnega redko doživiš. Tako, da je bilo na Rokovem res fajn že ko sem prispel na “moj” trg.

Tiste, katerih pa ni bilo, pa lepo vabim naslednje leto, da se nam pridružijo.

P.S.Članek je malce z zamudo, ker je Youtube norca iz mene bril

Vsako minuto se to zgodi večim družinam po svetu in ni temu pomoči. Vsako minuto se konča življenje nekje. In človek se tega ne zave, dokler ne izgubi življenje bljižnega.

Rad bi končal, ker nimam moči, da bi še kaj napisal, saj je bolečina prevelika.

Počivaj v miru dedi.

P.S. Ne vem. Ne zdi se mi prav, da o dediju pišem na blogu, saj me preganja misel, da se okoriščam njegove smrti Prosim ne razumite tega prispevka tako, saj sem hotel le napisati nekaj čustev nekam, saj ne zmorem vseh prenesti v srcu. To je bolj moje elektronsko slovo od njega.

Vendar pustimo to sedaj. Vrnimo se nazaj k Peklu, bolje rečeno soteski Pekel.

Danes smo (jaz in moja družina) namreč obiskali Notranjsko (če se ne motim) sotesko Pekel in njene prelepe slapove. Pot smo začeli ob 15. uri ob vznožju in se počasi prebijali od slapa do slapa. Jih je namreč 5. Vsi so lepi in njihova voda je v tem poletnem času kar prijetno hladna. Zato ni čudno, da smo se sezuli in namakali noge v vodi. Dol smo se vrnili ob17. uri in se še malce peljali po Vrhniki ter nekako končali pred Hot-horsom (v Tivoliju, da ne bo pomote) na horse-burgerju. Priporočam vsem ta kratek izlet, saj je kar prijeten. Škoda edino, da je zmanjakalo časa za muzej Bistra. Pa drugič. Spodaj je še nekaj fotografij.

Prva tabla, ki nas je pozdravila v dobrodošlico. Bi kar pobegnil.

Aja, srečali smo kar 3 pse (z lastniki), od katerih pa nobeden ni bil na povodcu, niti ni imel nagobčnika.

Adrenalin nam je že na začetku “poskočil”, ko si moral najti najbolj celo desko

Vendar je že prvi minislap ali slapič (čudna beseda kajne, vendar SSKJ ne laže) odtehtal začetne “težave”

Bilo je zelo idilično.

Nekateri so se kar zamislili.

Spet drugi so se šli skrivalnice.

Vendar pa je žeja vse zgrabila.

Kakor tudi vročina. Na tej fotografiji si tudi jaz namakam noge

To naj bi bil kakor pravijo slap 4. Sam pa ne vem, ker so table malce drugače kazale.

Še enkrat se bom ponovil. Vsem priporočam ta izlet

Evo, tukaj sem Ni mi žal, res se dobro odvija blogres, ni mi žal da sem šel.

Za tiste, ki pa niste šli, pa imate tako ali tako še možnost ogleda na Mobitelevemu Planetu ali pa preko SMS sporočil.

Drugače pa si več preberite na http://www.blogres.si/ (oglejte si fotke!)

_________________________________________________________________________

15.30:

Predavanja so bila vredu, pa čeprav so nekateri imeli malce čudne izpade. Edino žal mi je, da sem zamudil tisti pravniški pogled na bloganje, ker sem čakal na trapasto pico. (Smo se natakrci zamerili) Ma kdo mogoče posnet, ali pa je predstavitev kje na medmrežju?

Verjetno veste, da sem si februarja zlomil zob in imel zaradi tega ne malo težav. No, zob sem si porihtal že nedavno (in Vam bom tudi kakšno zabavno poročilo napisal), problem je, ker je komaj par tednov minilo in že je sledila naslednja poškodba. Zanimivo je to, da je iz zoba nesreča preskočila čisto na drugo stran, mislm navzdol. Na kratko rečeno, imam zvit gleženj. Jupi! In to malo pred koncem pouka. Toliko bolje pa je, da 29. junija že odputujem na releksacijo. Upam, da se bo do takrat gleženj pozdravil.

“Kako je ZOPET do nesreče prišlo?”, se sprašujete? Recimo le, da sem pri športni vzgoji z napačnimi (ne bom poudarjal kdo je bil, saj bi mi nekateri zopet zamerili in me obtožili rasizma, tako, da bom raje modro tiho) igral igro nogometa. Bolj natančno bi lahko rekel, da mi je 1 od nasprotnikov malce zameril, ker sem mu naredil 1 rahel bodycheck (če bi tistemu sploh lahko rekli bodycheck, saj sem se res trudil, da ne bi bil prenasilen to igro) in mi je to zato poskušal večkrat neuspešno vrniti (samo malce sape mi je vzel, ni me pa prevrnil ali odbil, ker me pa je vseeno kar nekaj skupaj) . Ker mu pa ni uspelo na tleh , pa je poizkusil izkoristiti moj skok za glavco. Lahko bi rekel, da mu je “uspelo”, saj me je odbil za kakšen meter. In takrat se je moja nesreča začela, saj sem bil dovolj naiven in sem namesto, da bi se prepustil padcu, se poskušal ujeti na noge in sem tako seveda nerodno stopil. Slišalo se ni nič, le začutil sem kratek izpah sklepa in hiter vskok nazaj (kar seveda ni minimalna bolečina). Niz nadaljnih dogodkov ni ravno pomemben za zgodbo, zato bo tudi izpuščen. Morda lahko pripomnim edino to, da je bila oteklina velika in je poškodovana noga pri gležnju izgledala 2x debelejša kakor zdrava noga, kar je za mojo gromozansko številko 46 kar veliko.

Na srečo sem se dovolj hitro zatekel k starim dobrim sredstvom in lahko povem, da je oteklina veliko bolje ter, da lahko hodim še kar vredu s stisnjenimi zobmi. Tako Vas sedaj popolnoma ovit s povoji pozdravljam izza gore ledu in obkladkov prepojenih s kisom.

Pa saj smo v juniju! V začetku poletja, pa tak dež. Saj nismo aprila. In zakaj dež zmeraj samo popoldne in ne samo dopoldne ali pa vsaj cel dan, da ne bi zastonj šel s kolesom? Kako, da bi se nekdo na na nas kolesarje z naše gimnazije spravljal. Izgleda, da še zgornjemu ni všeč naša prelepa gimnazija Se marsikdo ne bi čudil.

Edino dve tolažbi imam za svojo mokro rit & co. In sicer, da je kolo zdaj končno čisto, se pravi je blat bil spran, pa še tale lepi rek:”Kar te ne ubije, te samo krepi!”

Uuu, takrat pa je ja Blogres Sem se prijavil, so me potrdili, a na seznamu me pa še zmeraj ni :@ Napaka? Ali …? Upam, da je samo napaka, ker bi res rad šel na blogres. Vendar pustimo zdaj to temo za drugič.

Kar je pa toliko bolje včeraj in danes, pa je, da sem dobil stavo! No vsaj mislm, da sem jo dobil. Se bo videlo čez kak teden ali 2 bolj sigurno. Skratka zastonj ga bom dolgo pil in še snemal zraven Si moram začeti izbirati kamero. Kakšen predlog?

Potem je ta stran ravno za vas, ljubitelje piva!

The Price of a Pint

Izberite državo in najdite kraj ter poglejte koliko lokali za najcenejšo kapljico (oz. pinta, kar je ~0,5L) zahtevajo. Če pa poznate lokal, ga pa lahko dodate na seznam, če ta še ni na seznamu.

Vem, da bo to nekaterim všeč

P.S. Da si zavarujem hrbet pred obtožbami (Ker nikoli ne veš s čim nekomu stopiš na žulj), tu ne širim alkoholizma saj nisem niti enkrat ali hvalil ali blatil pivo, to je samo možni ukrep ob inflaciji!